Peter Movrin: „Sem človek ritualov“

47446419_356901705071368_410763303010977365_n.jpg

Vemo, da je ogromno dela in garaštva v tvojem poklicu. Vendar kaj počneš, da se sprostiš oz. narediš nekaj za svojo dušo?

P: Ponavadi se sproščam s kakšno masažo, grem na plavanje ali na sprehod, kaj lepega preberem. Sem pa človek ritualov, včasih mi pomaga že sveča in dober čaj.

Razpet si med Ljubljano in Londonom. Kaj ti predstavlja Ljubljana in kaj London?

P: Ljubljana mi predstavlja oazu miru, kjer se dobivam s prijatelji in uživam v slovenskih lepotah. Super je, ker lahko grem na Hrvaško in v Italijo. London pa je vedno bil bolj povezan z delom, študijem. Tako, da mi predstavljata veliko razliko. V Ljubljani vedno uživam, tudi takrat ko delam, velikokrat grem na sprehod, zjutraj ali zvečer. Se mi zdi, da živimo v čudoviti državi in v res lepem glavnem mestu. Je pa res, da mi London nudi, kar se mojega posla tiče, veliko več možnosti kot Ljubljana.

Kaj je tisti kos, ki si si ga nazadnje kupil?

P: Nazadnje sem si kupil Prada Nylon bag, ker je res priročna in majhna. Imam jo lahko vedno s seboj na avionu. če imam dodatno prtljago ali pa ne. To sem si kupil.


Kako se počutiš pri Alexandru McQueenu? Kako poteka tvoj delavnik?

P: Moj delovnik je takšen: najprej se zbudim in spijem kavo še v postelji, ker imam kavni avtomat na nočni omarici. Potem si umijem zobe in ves ritual, ki ga moram narediti. Potem grem počasi v službo, ponavadi pridem pol ure prej kot ostali, da pripravim vse, kar imamo za narediti. Še enkrat grem v miru čez stvari. ki jih nismo dokončali oz. morajo biti dokončane v tistem dnevu. Ko tim pride, razdelimo naloge in začnemo delati. Sredi dneva imamo kosilo, ki ponavadi izgleda tako, da jem za računalnikom in odgovarjam na emaile. Potem se spet dela. Če zvečer delam dlje, jem večerjo v službi, potem me šofer pobere in odpelje domov. Včasih je to ob štirih zjutraj, včasih je to ob polnoči, včasih je to ob šestih popoldne. Velikokrat moram kam odleteti s prvim avionom zjutraj, potrditi kakšne detajle. Je kar zanimivo.

Je bilo bolj naporno na univerzi Central Saint Martins ali zdaj, ko si zaposlen?

P: Je neprimerljivo, ker je popolnoma drugačna izkušnja. Ampak bi rekel, da v tistem momentu, ko sem začel na Central Saint Martins, je bila to veliko hujša izkušnja.


Slišali smo, da si na nekatere kose svojih kolekcij zelo navezan in jih ne želiš prodati. Jih hraniš doma in so razstavljeni, kot v muzeju ali so preprosto v omari?

P: Veliko mojih kosov je v muzejih, v slovenskih in tujih, predvsem v irskih. Ne vem zakaj tam, ampak tako je. Drugače pa ne, so v posebni hrambi, v posebnem prostoru, ampak niso doma, so pa v Sloveniji. Ne, da sem preveč navezan na njih, eni kosi so taki, da jih želiš ohraniti zase, ker je bilo vloženega preveč dela, da bi jih v v tistem trenutku nekdo kupil oz. bil pripravljen toliko plačati za njih. Potem taki kosi ostanejo doma. Super je, da jih imaš, ker te še kasneje velikokrat inspirirajo.

Kakšni so občutki, ko prvi model stopi na pisto na modni reviji? Adrenalin, pričakovanje, olajšanje, … ali kaj drugega?

P: Zanimivo je, da pripravljaš kolekcijo dolgo časa, potem pa je v petih minutah cela predstavljena. Ne pretiravam, v desetih minutah. Ponavadi, ko stopi prvi model na pisto, ga še spremljaš, ni še adrenalina. Potem že začneš pripravljati drugega, preverjati vse detajle. Vbistvu se naredi en tak mehurček, ki ga je težko spremljat, ker je toliko ljudi v backstagu, toliko je enih neorganiziranih stvari, ki jih organizatorji včasih pozabijo. Včasih se je potrebno, kar malo preveč na več koncev obračati, da lahko prideš do cilja, ki si si ga zastavil. Načeloma pa je super, ogromno je adrenalina predvsem pred revijo, pa jaz imam ta problem, da imam zelo rad, da je vse zelo »calm«and »chilllout«. Pred revijo je ponavadi, vsaj v tujini, na tisti dan bolj v »easy«, kot pa kaj drugega.


Nam lahko kaj več razkriješ o tvoji kolekciji majic, ki se bodo prodajale v Extraordinary.?

P: Kolekcija je bila inspirirana na humoren način z naravo, nastali so eni taki apokaliptični, animalistični, zelo naivni vzorci. Zdi se mi, da danes rabimo vnesti malo humorja v svoj vsakdanji stil. Ampak sem se tudi bolj osredotočil na to, kaj Extraordinary. kot sama trgovina je. Zelo lepo je bilo sodelovati z Iris, saj je vedno odlično sodelovati z njo in sem zelo vesel, da smo naredili še eno sodelovanje.

Fotografije: https://www.notjustalabel.com/peter-movrin
Fotografije majic: Katarina Veselič