Vpliv hitre mode na okolje

Modna industrija je ena od treh najbolj onesnažujočih panog na svetu. Hitra moda je preoblikovala modno industrijo in je eden glavnih dejavnikov velikih industrijskih emisij toplogrednih plinov in uničujočega vpliva na okolje. Kako lahko oblačila, ki jih kupujemo, vodijo do tako škodljivih okoljskih posledic?

Porast hitre mode

Hitra moda je poslovni model, ki spodbuja hitro proizvodnjo neverjetno poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. Številni veliki trgovci hitre mode lahko v le nekaj tednih spravijo idejo oblikovalca na police trgovine. Hiter vzpon in uspeh tovrstnih blagovnih znamk pri prodajanju poceni, trendovskih oblačil množicam, je privedel do velikih sprememb v vedenju potrošnikov. Povprečni potoršnik je leta 2014 imel 60 % več modnih kosov v primerjavi s povprečnim potrošnikom leta 2000, poleg tega pa je ta oblačila uporabil pol manjkrat kot pred 14-imi leti . Američani so leta 2014 kupili petkrat večjo količino oblačil kot leta 1980.

Končni in največji strošek tega neomejenega porasta porabe pa so odpadki in onesnaževanje okolja.

Zniževanje stroškov dela in slabi delovni pogoji

V prizadevanju za znižanje stroškov so podjetja pričela najemati delovno silo iz držav v gospodarskem razvoju, saj je le-ta tam cenejša, zakonodaja o delu pa je pogosto veliko bolj ohlapna. Ponavljajoči se škandali glede pogojev dela, vključno s popolnim neupoštevanjem osnovnih varnostnih ukrepov, nizkimi plačami in nasiljem na delovnem mestu, ter otoroškim delom, so sprožili veliko pogovorov, vendar žal zelo malo sprememb.

Slabša kakovost in zavržena oblačila

Hitra moda spodbuja tudi izdelavo oblačil slabše kakovosti. Kakovost in trajnost oblačil, ki ustrezajo trenutnemu trendu v modi, nista pomembni, saj bo trend še pred koncem sezone izpuhtel in oblačila ne bodo več interesantna. Največja težava pri tem pa je, da na odlagališčih klavrno končajo ogromne količine oblačil. Leta 2014 je bilo v ZDA zavrženih 10,46 milijonov ton oblačil. O resničnem obsegu te težave priča tudi to, da je le približno 15 do 20  % zavrženih oblačil podarjenih dobrodelnim trgovinam, saj je količina oblačil, ki jih prejmejo, že tako občutno previsoka.

Poraba vode in kemikalije

Bombaž je rastlina, ki potrebuje veliko količino vode. Čeprav je samo 2,4 % kmetijskih zemljišč na svetu zasajenih z bombažem, porabi le-ta skoraj 10 % skupne količine vseh kmetijskih kemikalij in 25 % pesticidov. V eni najbolj uničujočih okoljskih katastrof, ki jih je človek kdajkoli ustvaril, sta bili dve reki, ki sta polnili Aralsko jezero, preusmerjeni s strani Sovietske zveze, da bi vzdrževali plantažo bombaža. Brez teh dveh glavnih vodnih virov se je skoraj v celoti posušilo Aralsko jezero, kjer je ostala sušna puščava.

Mikroplastika

Na drugi strani bombaža so sintetični polimeri, ki pa se ne gojijo, temveč proizvajajo. Pri proizvodnji najlona nastaja dušikov oksid, toplogredni plin, kar 300-krat močnejši od ogljikovega dioksida. Tako poliester kot najlon se uničujeta (luščita) med pranjem v pralnih strojih, kar vodi do kopičenja mikroplastike v naših vodnih sistemih. Znanstveniki odkrivajo, da mikroplastika vstopa v prehransko verigo in kakšne posledice bo to na dolgi rok prineslo, še ni znano zagotovo. Poceni oblačila nizke kakovosti se uničujejo še veliko hitreje kot oblačila višje kakovosti, kar to težavo samo še poslabša.

Poraba energije in onesnaževanje transporta

Nerazumljiva poraba modne industrije in velika količina tkanin, ki jih vsako leto izdelujejo za oblačila, je tisto, zaradi česar je modna industrija tako uničujoča. Tovarne za proizvodnjo oblačil hitre mode so največji porabniki energije in posledično oddajalci toplogrednih plinov. Približno 80 % energije, ki se uporablja v modni industriji, se porabi v proizvodnji tekstila. Električna energija se potreblja za pogon strojev, kot so šivalni stroji in zračne črpalke v tekstilnih tovarnah, pralni storji, sušilni stroji in stroji za barvanje oblačil, za kar je potrebno ogromno toplotne energije. Večina teh tovarn deluje na Kitajskem, ki je v veliki meri odvisna od premoga za proizvodnjo energije. Nadalje stroški prevoza oblačil ustvarjajo dodaten CO2, saj velika večina oblačil potuje na končno prodajno lokacijo z ladjami. Ladje kurijo gorivo, ki vsebuje 1800-krat več žvepla kot gorivo, ki ga trošijo vozila v ZDA, zaradi česar so ladje pomemben sektor onesnaževanja.

Onesnaževanje rek s strupenimi kemikalijami

Številne tekstilne tovarne prav tako odlagajo neobdelane kemikalije v reke in so odgovorne za nekaj najbolj onesnaženih rek na svetu. Odlaganje strupenih kemikalij, ki se večinoma uporabljajo za barvanje tkanin, je vzrok, da so velike reke (kot sta reka Citarum v Indoneziji in Biserna reka na Kitajskem), neprimerne za življenje rib in drugih živali. Poleg teh okoljskih težav pa predstavljajo reke mnogim tudi vir pitne vode, umivanja in kopanje, namakanja zemlje ali neposredni vir hrane. V skupnostih, ki živijo v bližini onesnaženih rek (zlasti v bližini tekstilnih tovarn), se se pričele kazati visoke stopnje raka in drugih bolezni.

Zaradi takšne množice dejavnikov, ki prispevajo k onesnaževanju v modni industriji, se težava lahko zdi tako velika, da jo je težko sploh začeti reševati. Glavni dejavnik vsega tega onesnaževanja je na žalost povpraševanje po nizkocenovnih oblačilih, ki so v bistvu oblačila za enkratno uporabo – z enim samim ciljem in željo – biti kul za novo Instagram objavo.

Povzeto po Ekoenergy.

Kaj lahko storiš?

  • kupuj lokalno,

  • izberi raje kakovost pred količino,

  • kupuj znamke, ki si prizadevajo za trajnostno modo in varovanje okolja (v naši trgovini Extraordinary jih najdeš kar precej),

  • izberi oblačila, izdelana na okolju prijazen način iz ekoloških materialov oz. trajnostnih tkanin (kot so lan, konoplja, svila, ramie, organski bombaž in trajnostna volna ali reciklirane tkanine),

  • preveri, od kod prihaja oblačilo in kako je izdelano,

  • nosi vsak kos čim dlje in šele nato kupi novega,

  • oblačila, ki se jih naveličaš, podari tistim, ki jih potrebujejo,

  • oblačila peri na nizkih temperaturah in ne prepogosto – tako bodo oblačila dlje ostala v dobrem stanju in tvoja poraba vode bo manjša,

  • oblačila posuši na zraku namesto v sušilcu,

  • uporabljaj ekološki prašek.

Vsak majhen korak lahko pomeni veliko spremembo. Čas je, da se vsi skupaj začnemo zavedati, da živimo na enem planetu, druge izbire ni, zato ne smemo zaničevati onesnaževanja okolja in globalnega segrevanja, raje skupaj zberimo moči in ohanimo ta svet in naravo takšno, da bo še naprej primerna za življenje tako za nas kot naše potomce.

Spodaj z vami delimo nekaj fotografij prekrasne narave, da vas še dodatno spodbudimo k prizadevanju za skrb za okolje. 

 
 
Ziva JaversekComment